Oglas „trgovina naprodaj“ je mamljiv: prostor je, oprema je, na policah je zaloga, stranke zjutraj pridejo po kruh. Ni vam treba mesece čakati na dovoljenja in prenovo in ni vam treba iz nič graditi kroga stalnih strank. Kdor prevzame trgovino na vogalu, majhno pekarno ali trgovino z mešanim blagom, ima, če gre vse po sreči, prihodek že prvi dan.
Past je v tem, da se cena delujoče trgovine ne plača za opremo in zalogo, temveč za prihodnji dobiček — kolikšen je, pa vam pove prodajalec. Prodajalec ima interes, da je trgovina videti boljša, kot je; kupec ima interes, da to pravočasno opazi. Večina slabih prevzemov ne propade zaradi prevare, temveč zato, ker je kupec verjel dobrim mesecem in si slabih nikoli ni ogledal.
Ta članek spada v našo serijo o odpiranju trgovine, le z druge strani. Če bi začenjali iz nič, bi vam pomagala članka Koliko stane odpreti majhno trgovino? in Poslovni načrt za odprtje trgovine: predloga, izračunan primer in številke, ob katerih se zlomi; tu pa pogledamo, kaj preveriti pri obstoječi trgovini, kako v nevtralnih enotah izračunati pošteno ceno in kaj narediti v prvih 90 dneh po prevzemu.
Prevzeti ali začeti iz nič?
Veliko ljudi prevzame trgovino, ker je najtežji del začetka iz nič — dokazati lokacijo in zgraditi krog strank — že opravljen. Pri delujoči trgovini vam ni treba ocenjevati, koliko strank bo prišlo; lahko pogledate. V zameno za začetek plačate več in podedujete vse, kar je s trgovino narobe: izrabljeno opremo, počasi obračajočo se zalogo, stare navade, včasih pa tudi slab sloves.
| Vidik | Prevzem delujoče trgovine | Odprtje nove trgovine |
|---|---|---|
| Prihodek v prvem mesecu | Da, od obstoječih strank | Postopen zagon, običajno z meseci izgube |
| Kako dokazana je lokacija | Preverljivo iz številk | Oceniti jo je mogoče le z opazovanjem |
| Denar, potreben za začetek | Kupnina + zaloga + rezerva | Prenova + oprema + zaloga + izgube med zagonom |
| Čas do odprtja | Tedni, vključno s predajo | Pogosto meseci: prostor, dovoljenja, prenova |
| Kaj podedujete | Opremo, zalogo, pogodbe, navade — tudi slabe | Nič, o vsem odločate sami |
| Glavno tveganje | Preplačate prodajo, ki je ni | Lokacija ne prinese načrtovanega števila strank |
Prevzem ni vedno dobra zamisel. Obstajajo primeri, ko je ceneje in čisteje začeti iz nič ali preprosto nadaljevati k drugi ponudbi.
- Če prodaja trgovine že leta pada in ne znate povedati zakaj — nov lastnik sam strank ne bo pripeljal nazaj.
- Če najemna pogodba kmalu poteče in najemodajalec podaljšanja ne želi obljubiti pisno — potem kupujete prostor, ki ni vaš.
- Če je v bližini pred kratkim odprl diskont ali veriga in prodajalec prodaja prav zato.
- Če je večina cene za opremo, oprema pa je stara in jo bo treba v nekaj letih zamenjati.
- Če prodajalec ne želi izročiti nobenih dokumentov in le pripoveduje zgodbe — potem ni česa preveriti in ni za kaj plačati.
Kaj pravzaprav kupujete?
Prevzem trgovine lahko v osnovi poteka na dva načina. Prvi je, da kupite podjetje, ki trgovino vodi — delnice ali poslovni delež v družbi — in z njim vse, kar ima družba: pogodbe, pravice, pa tudi dolgove in obveznosti. Drugi je, da kupite le premoženje: opremo, zalogo, morda ime in krog strank, ter trgovino nadaljujete v okviru lastnega podjetja.
- Nakup deleža je pogosto preprostejši, ker lahko pogodbe in dovoljenja ostanejo pri družbi — dobite pa jo skupaj z njeno preteklostjo, vključno z dolgovi, ki jih ne vidite.
- Pri nakupu premoženja začnete s čisto mizo, a najemno pogodbo, odnose z dobavitelji in dovoljenja je običajno treba podpisati znova ali prenesti.
- Kaj je ugodnejše, je odvisno od davkov, najemne pogodbe, položaja zaposlenih in preteklosti družbe — to vam pove strokovnjak, ne oglas.
- Ne glede na to, katero pot izberete, natančno zapišite, kaj je vključeno v prodajo: katera oprema, kakšna zaloga, katero ime, telefonska številka in stran na družbenih omrežjih ter kaj ostane prodajalcu.
Preverjanje prodajnih številk
Prodajalec vam običajno da eno številko: „toliko je mesečni promet, toliko ostane“. Ta številka je izhodišče pogajanj, ne dokaz. Dokaz prinesejo dokumenti, in že ob prvem resnem pogovoru se splača zapisati, kaj boste zahtevali. Kdor z veseljem izroči vse, verjetno nima česa skrivati; kdor stvar vedno znova odlaša, ima prav tako svoje razloge.
| Kaj zahtevati | Kaj pokaže | Na kaj paziti |
|---|---|---|
| Blagajniške evidence po mesecih, za vsaj 12, bolje 24 mesecev | Resnični promet, sezonskost in trend | Letni seštevek je manj pomemben kot to, ali meseci rastejo ali padajo |
| Računi dobaviteljev za isto obdobje | Koliko blaga je trgovina nabavila — to se mora ujemati s prodajo | Če nabava kaže, da bi lahko prodala manj, kot trdi, nekaj se ne ujema |
| Najemna pogodba z vsemi aneksi | Najemnina, preostali čas, povišanja in ali jo je mogoče prenesti | Pogoji odpovedi, soglasje najemodajalca k prenosu |
| Računi za obratovalne stroške: energija, voda, odpadki | Resnični mesečni fiksni strošek in koliko porabijo stari hladilniki | Zahtevajte tudi račune za poletne mesece, ne le najcenejše |
| Obračuni plač in pogodbe o zaposlitvi | Kdo tam dela, za koliko, pod kakšnimi pogoji | Lastnikovo lastno delo ni med plačami — nadomestiti ga morate vi |
| Računovodski izkazi za zadnja leta | Rezultat, kot je prikazan v knjigah | Primerjajte jih z blagajniškimi evidencami: vira naj se približno ujemata |
Najpomembnejše preverjanje je primerjava nabave s prodajo. Če je trgovina v letu dni nabavila za 100 enot blaga, njena povprečna marža pa je glede na asortiman okrog 25 %, bi iz tega nastalo približno 130 enot prodaje, ne 200. Če prodajalec trdi precej več, sta možni dve razlagi: bodisi del nabave ni v dokumentih bodisi prodaje ni. Nobena ni dobra novica za kupca.
Pogosta fraza v prodajnih pogajanjih je, da „je promet v resnici večji, le ne gre ves skozi blagajno“. Za to ne plačajte. Prvič, tega ne morete preveriti; drugič, če je res, vam prodajalec skuša prodati lastno nepravilnost — trgovine pa vi tako ne boste vodili. Ceno izračunajte iz prodaje, ki je vidna v blagajni in v knjigah.
Poskusni dnevi za pultom
Dokumenti kažejo preteklost, pult kaže sedanjost. Prodajalca vprašajte, ali lahko nekaj dni preživite za pultom — kot pomočnik, kot pripravnik, kakor mu ustreza. V tednu dni izveste o trgovini več kot iz katerega koli izkaza: koliko ljudi pride, kaj vzamejo, kdaj je gneča in kdaj je trgovina prazna.
- Bodite tam vsaj tri različne dni, vključno z delavnikom in dnevom vikenda, po možnosti pa enega na začetku in enega na koncu meseca.
- Stranke po urah preštevajte na preprost list s črticami in si približno zapišite, koliko je kdo porabil. Dnevni promet, ki ga navaja prodajalec, delite s številom strank in poglejte, ali je dobljena povprečna košarica realna.
- Opazujte, kdo so stranke: stalne stranke, ki jih prodajalec pozna po imenu, ali mimoidoči? Nekateri od prvih so zvesti prodajalcu, ne trgovini.
- Poglejte za hladilnike, v kote skladišča in pod police: koliko je zaprašene, pretečene, dolgo ležeče zaloge?
- Vprašajte zaposlene, kaj deluje in kaj ne — pogosto so najbolj iskreni glede tega, zakaj lastnik prodaja trgovino.

Zaloga in oprema: koliko sta v resnici vredni?
Prodajalec zalogo in opremo običajno ovrednoti po tem, koliko je zanju plačal ali za koliko bi ju prodal. Za vas je pomembno, koliko sta vredni v trgovini, v vaših rokah. Pri zalogi to pomeni nabavno ceno, a le za prodajno blago; pri opremi, kako dolgo bo še delovala in koliko bo do takrat stala.
- Zalogo na dan predaje preštejte skupaj in jo ovrednotite po nabavni, ne po prodajni ceni. Ocenjena vrednost zaloge v pogodbi je lahko le okvirna — končni znesek naj izhaja iz skupne inventure.
- Blago s pretečenim rokom, poškodovano blago in blago, ki mu rok kmalu poteče, izpustite iz štetja ali ga sprejmite le za delček cene.
- Za počasi obračajočo se zalogo — blago, ki se mesece ni premaknilo — ne plačajte polne cene. Kar se ni prodalo prodajalcu, se tudi vam ne bo.
- Stari hladilniki in zamrzovalniki porabijo več energije, se pogosteje kvarijo, njihova zamenjava pa je velika postavka. Vprašajte, koliko so stari in kdaj so bili nazadnje servisirani, ter poglejte poletne mesece na računih za obratovalne stroške.
- Preverite tudi stanje blagajne, tehtnic, polic in razsvetljave. Kar bo treba v nekaj letih zamenjati, odštejte od vrednosti opreme.
- Razjasnite, kaj je last prodajalca in kaj je najeto ali ga je dal dobavitelj — hladilnik za pijače ali aparat za kavo pogosto ne pripada trgovini.

Najemna pogodba, dobavitelji, zaposleni in stalne stranke
Velik del vrednosti trgovine ni na policah, temveč v njenih odnosih: v najemni pogodbi za prostor, v pogojih, zgrajenih z dobavitelji, v usposobljenih zaposlenih in v strankah, ki so navajene prihajati sem. Nič od tega ne preide na vas samodejno — za vsako posebej morate preveriti, kaj bo ostalo.
- Najemna pogodba: koliko časa še velja, ali jo je mogoče prenesti na vas, ali je potrebno soglasje najemodajalca in koliko se bo najemnina zvišala. Pred podpisom se pogovorite z najemodajalcem in bistveno zahtevajte pisno.
- Dobavitelji: ugodni plačilni pogoji ali popusti prodajalca so morda vezani nanj osebno. Glavne dobavitelje vprašajte, pod kakšnimi pogoji bi sodelovali z vami, saj lahko v prvih mesecih zahtevajo plačilo ob dobavi.
- Zaposleni: poznajo trgovino, stranke in dobavitelje in so med prehodom vredni veliko. Ugotovite, ali bodo ostali, pod kakšnimi pogoji delajo in ali jim je kdo kaj dolžan.
- Stalne stranke: nekateri imajo radi trgovino, drugi prodajalca. Obdobje predaje, ko je prodajalec še tam in vas predstavi, veliko pripomore k temu, da obdržite večino strank.
- Ime, telefonska številka, stran na družbenih omrežjih: če jih potrebujete tudi vi, jih vpišite v prodajo in uredite, kako preidejo na vas.
Skriti dolgovi in obveznosti
Najdražja so presenečenja, ki jih na policah ne vidite. Če kupite podjetje, njegovi dolgovi postanejo vaši; a tudi pri nakupu premoženja je lahko kakšna obveznost vezana na trgovino ali prostor. Spodnja tabela zbira najpogostejše opozorilne znake — noben ni nujno usoden, a za vsakega se splača vprašati.
| Opozorilni znak | Kaj lahko pomeni | Kaj vprašati ali zahtevati |
|---|---|---|
| Neplačani računi dobaviteljev | Trgovina dolguje dobaviteljem in po prevzemu lahko to pade na vas | Potrditev stanja pri dobaviteljih na dan predaje |
| Zaostala najemnina ali obratovalni stroški | Najemodajalec ali dobavitelj storitev veže dolg na prostor | Pisne izjave najemodajalca in dobaviteljev storitev |
| Neizkoriščen dopust, neizplačane plače | Kar so zaposlenim dolžni, preide na novega lastnika | Podatki o plačah in poravnava z zaposlenimi do predaje |
| Tekoči upravni postopek ali spor | Globa, odločba ali tožba, vezana na družbo ali prostor | Pisna izjava prodajalca in skrbni pregled strokovnjaka |
| Najeta oprema ali oprema na lizing | Hladilnika, blagajne ali aparata za kavo ne pokriva denar, plačan za trgovino | Dokazilo o lastništvu opreme |
| Davčni dolgovi ali vrzeli v knjigovodstvu | Obveznost, ki izhaja iz preteklosti družbe | Pregled računovodje in ustrezna potrdila |
Najboljša zaščita pred skritimi dolgovi je dvojna: prvič, prodajalec v pogodbi jamči, da ni drugih dolgov razen naštetih; drugič, dela kupnine ne plačate prvi dan, temveč ga zadržite, dokler ni jasno, da nič ne bo prišlo na dan. Kako natančno to zapisati, vam pove odvetnik.
Koliko je trgovina vredna? Preprosto vrednotenje
V praksi se vrednost majhne trgovine najpogosteje izračuna po preprostem načelu: prilagojeni letni čisti dobiček, pomnožen s faktorjem, plus prodajna zaloga po nabavni ceni. Faktor izraža, koliko let dobička plačate vnaprej. Kako velik je, se razlikuje glede na trg, kraj in vrsto trgovine; predstavo o njem vam dajo lokalni računovodje, posredniki pri prodaji podjetij in oglasi za podobne trgovine naprodaj.
Ključna beseda je prilagojeni. Dobiček, ki ga navaja prodajalec, je treba skoraj vedno popraviti navzdol iz treh razlogov: lastnikovo lastno delo ni vključeno v stroške, prihodnji stroški — nova najemnina, zamenjava hladilnika — so lahko višji od preteklih, in kar je mimo knjig, ne šteje. Spodnji primer je za majhno trgovino z živili v stanovanjskem naselju, v nevtralnih enotah; v vaši valuti bodo velikosti drugačne, logika ostane enaka.
| Postavka | Znesek | Opomba |
|---|---|---|
| Letni čisti dobiček po navedbah prodajalca | 70.000 enot | Preverjeno z blagajniškimi evidencami in računi |
| Tržna plača za lastnikovo delo | −30.000 enot | Kdor stoji za pultom, mu pripada plačilo — tudi če ste to vi |
| Višja najemnina po novi pogodbi | −6.000 enot | Najemodajalec jo ob prenosu zviša |
| Zamenjava hladilnika in dodatna poraba energije, preračunano na leto | −4.000 enot | Dva stara hladilnika, ki ju bo treba v letu ali dveh zamenjati |
| Prilagojeni letni čisti dobiček | 30.000 enot | To je osnova za faktor |
| Faktor v primeru | × 2 | Razlikuje se glede na trg in vrsto trgovine — preverite, kaj je običajno lokalno |
| Poslovna vrednost trgovine | 60.000 enot | Vključuje delujočo opremo in krog strank |
| Prodajna zaloga po nabavni ceni | + 21.000 enot | 25.000 na papirju, od tega 4.000 pretečenega ali počasi obračajočega se blaga |
| Poštena zgornja meja vaše ponudbe | 81.000 enot | Prodajalec zahteva 120.000 enot |
Ta številka ni končna cena, temveč vaša zgornja meja. Če jo pogajanja potisnejo višje, to ni neuspeh pogajanj, temveč signal: bodisi lahko pokažete, zakaj je trgovina vredna več — na primer ker ima ena kategorija jasno prostor za rast — bodisi greste naprej. Splača se tudi izračunati, koliko časa bi trgovina potrebovala, da povrne kupnino, če bi njena prodaja v prvem letu padla za deset odstotkov, saj se to po menjavi lastnika pogosto zgodi.
„Za trgovino plačajte dobiček, ki ga lahko v njej ustvarite sami — ne dobička, ki ga je prodajalec nekoč ustvaril v enem dobrem letu.”
Pogajanja in plačilni načrt
Pri prodaji trgovine redko gre za en sam znesek. Plačilni načrt, obdobje predaje in zadržani znesek so pogosto vredni več kot popust nekaj tisoč enot. Te točke lahko delujejo tudi v korist prodajalca — če je trgovina res takšna, kot pravi, se nima česa bati.
- Obroki: del kupnine plačate ob predaji, preostanek v mesečnih ali četrtletnih obrokih. Tako pri plačilu kupnine pomaga lasten prihodek trgovine, prodajalec pa ima interes, da ji gre dobro.
- Del, vezan na prodajo: del kupnine zapade v plačilo, če prodaja v mesecih po prevzemu doseže raven, ki jo je navajal prodajalec. To je najboljši preizkus, ali so bile številke resnične.
- Zadržani znesek: del kupnine za dogovorjeno obdobje zadržite za kritje morebitnih skritih dolgov.
- Obdobje predaje: prodajalec še dva do štiri tedne stoji z vami za pultom, vas predstavi dobaviteljem in stalnim strankam ter vam pokaže male navade trgovine.
- Prepoved konkurence: splača se dogovoriti, da prodajalec nekaj časa ne bo odprl trgovine v bližini — obliko in meje lahko ubesedi odvetnik.
- Zaloga ločeno ovrednotena: kupnina naj pokrije vrednost posla, zalogo pa plačate ločeno, na podlagi skupne inventure na dan predaje.

Prvih 90 dni po prevzemu
Po prevzemu je največja skušnjava spremeniti vse naenkrat: novo razporeditev polic, nov asortiman, nove cene. A stalne stranke prihajajo prav zaradi tega, česar so navajene. V prvih mesecih merite, opazujte in spreminjajte eno stvar naenkrat — tako vidite, kaj je delovalo.
- 11. teden: predaja in lastna meritevZa pultom delate skupaj s prodajalcem. Spoznate urnike dobaviteljev, rutino odpiranja in zapiranja, imena stalnih strank. Od prvega dne v lastni evidenci beležite prodajo, odpis in lastno porabo.
- 22.–4. teden: primerjava številkSvojo tedensko prodajo primerjajte s tem, kar so prodajalčevi dokumenti kazali za isto obdobje. Če je razlika velika, jo je zdaj najlažje razčistiti, dokler je prodajalec še dosegljiv in del kupnine še ni plačan.
- 32. mesec: ureditev polic in skladiščaPočasi obračajočo se zalogo razprodajte z akcijo ali v paketih, blago s pretečenim rokom pa zabeležite kot odpis z razlogom. Poglejte, katera kategorija prinaša dobiček in katera le zaseda prostor.
- 42. mesec: dobavitelji in pogojiZ glavnimi dobavitelji se pogovorite v svojem imenu: plačilni pogoji, dnevi dobave, popusti. Če kdo ponudi slabše pogoje, se ozrite tudi drugod, a ne zamenjajte vseh naenkrat.
- 53. mesec: delovni čas in asortimanNa podlagi prodaje po urah se odločite, katere ure so prazne in kdaj je gneča. Ena ali dve spremembi asortimana ali delovnega časa — ena naenkrat, da vidite učinek.
- 690. dan: primerjava z osnovo za cenoIzračunajte resnični čisti dobiček za tri mesece in ga primerjajte s tem, na čemer ste utemeljili kupnino. Če je del plačila vezan na prodajo, je ta številka tudi osnova za tisti pogovor.

Povzetek
- Prevzem delujoče trgovine je dobra zamisel, če je prodajo mogoče preveriti, je najemna pogodba varna in ne plačate več, kot lahko trgovina zasluži tudi vam.
- Zahtevajte blagajniške evidence po mesecih, račune dobaviteljev, najemno pogodbo in račune za obratovalne stroške ter primerjajte nabavo s prodajo.
- Ne plačajte za prodajo mimo knjig in nekaj dni preživite za pultom ter stranke preštejte sami.
- Zalogo ovrednotite po nabavni ceni brez blaga s pretečenim rokom in počasi obračajočega se blaga, opremo pa po preostali življenjski dobi in porabi energije.
- Cena izhaja iz prilagojenega letnega čistega dobička, pomnoženega z lokalnim faktorjem, plus prodajna zaloga; plačilo razporedite in del zadržite.
- V prvih 90 dneh merite in spreminjajte le eno stvar naenkrat.
Pogosto zastavljena vprašanja
Koliko je vredna delujoča trgovina?
Vrednost majhne trgovine se najpogosteje izračuna tako, da se prilagojeni letni čisti dobiček pomnoži s faktorjem, običajnim na lokalnem trgu, in se prišteje prodajna zaloga po nabavni ceni. V prilagojenem dobičku je tržna plača za lastnikovo delo že upoštevana kot strošek, vključene pa so tudi pričakovane spremembe stroškov. Faktor se razlikuje glede na trg, kraj in vrsto trgovine, zato se ga splača oceniti s pomočjo lokalnega računovodje ali oglasov za podobne trgovine naprodaj. Številka, do katere pridete, je vaša zgornja meja, ne končna cena.
Kaj naj pred nakupom trgovine zahtevam od prodajalca?
Najpomembnejše so blagajniške evidence po mesecih za vsaj eno, bolje dve leti, računi dobaviteljev za isto obdobje, najemna pogodba z vsemi aneksi in računi za obratovalne stroške. Zahtevajte tudi podatke o plačah, pogodbe o zaposlitvi in računovodske izkaze. Ti razkrijejo resnični promet, trend, fiksne stroške in to, ali se nabava ujema s prodajo. Če jih prodajalec ne želi izročiti, je že to odgovor.
Kaj je prodaja „mimo knjig“ in ali naj plačam zanjo?
Tako se običajno imenuje prodaja, ki po besedah prodajalca obstaja, a se ne pokaže v blagajni ali v knjigah. Zanjo se ne splača plačati, ker je ne morete preveriti, in tudi če je resnična, bi temeljila na nadaljevanju nepravilnega načina poslovanja. Vi boste trgovino vodili čisto, zato se vam ta prodaja ne bo pokazala. Ceno vedno izračunajte iz tega, kar je mogoče dokazati na papirju.
Kako preverim, ali je prodaja, ki jo navaja prodajalec, resnična?
Na dva načina: iz dokumentov in na lastne oči. Na papirju primerjajte račune dobaviteljev z blagajniškimi evidencami — iz nabave in povprečne marže lahko približno izračunate, koliko se je lahko prodalo. Med poskusnimi dnevi za pultom stranke preštevajte po urah in poglejte, ali je dobljena povprečna košarica realna. Če se slika iz obeh smeri približno ujema, so številke verjetno zanesljive.
Koliko časa naj preživim na poskusnih dnevih v trgovini?
Vsaj tri različne dni, cel teden pa je še bolje. Vključite delavnik in dan vikenda, po možnosti pa enega na začetku in enega na koncu meseca, ker se prodaja okrog plačilnih dni pogosto razlikuje. Cilj ni usposabljanje, temveč merjenje: stranke na uro, povprečna košarica, stanje skladišča in hladilnikov. Medtem se lahko pogovorite tudi z zaposlenimi in stalnimi strankami.
Naj kupim podjetje ali le premoženje?
To je odvisno od davkov, najemne pogodbe, položaja zaposlenih in preteklosti družbe, zato se splača odločiti skupaj z odvetnikom in računovodjo. Nakup družbe pogosto ohrani pogodbe in dovoljenja, a k vam preidejo tudi dolgovi družbe. Nakup premoženja vam da čisto mizo, a najemno pogodbo in odnose z dobavitelji je običajno treba podpisati znova. V vsakem primeru natančno zapišite, kaj je vključeno v prodajo.
Kako naj ob prevzemu ovrednotim zalogo?
Zalogo na dan predaje preštejte skupaj in jo ovrednotite po nabavni, ne po prodajni ceni. Izpustite blago s pretečenim rokom, poškodovano blago in blago, ki mu rok kmalu poteče, zalogo, ki se mesece ni premaknila, pa sprejmite le za delček cene. Zalogo se splača obravnavati ločeno od kupnine, tako da pogodba vsebuje le oceno, končni znesek pa izhaja iz skupne inventure. Tako ne plačate za blago, ki je bilo do dneva predaje že prodano.
Na kaj naj pazim pri najemni pogodbi?
Koliko časa še velja, ali jo je mogoče prenesti na vas, ali je potrebno soglasje najemodajalca in kako se najemnina ob prenosu spremeni. Poglejte tudi pogoje odpovedi in pravila o letnih povišanjih. Pred podpisom se pogovorite z najemodajalcem in pomembne obljube zahtevajte pisno. Tudi uspešna trgovina je vredna malo, če morate prostor čez leto dni zapustiti.
Kako se zaščitim pred skritimi dolgovi?
Najprej o njih vprašajte točko za točko: stanja pri dobaviteljih, zaostala najemnina in obratovalni stroški, kar so dolžni zaposlenim, tekoči postopki, najeta oprema. Zanje zahtevajte pisno potrditev ali izjavo na dan predaje. V pogodbi prodajalec jamči, da ni drugih dolgov razen naštetih, vi pa del kupnine za nekaj časa zadržite. Natančno ubeseditev prepustite odvetniku.
Ali se kupnino splača plačati v obrokih?
Pogosto da, in to lahko koristi obema stranema. Prodajalec dobi zanesljiv prihodek, vi pa lahko del kupnine plačate iz lastnega prihodka trgovine. Če je del vezan na prodajo, je to najboljši preizkus, ali so bile številke resnične. Znesek, roke in jamstva za obroke s pomočjo strokovnjaka zapišite pisno.
Kako dolgo naj prejšnji lastnik ostane po predaji?
Za majhno trgovino običajno zadošča obdobje predaje od dveh do štirih tednov. V tem času vas prodajalec predstavi dobaviteljem in stalnim strankam, pokaže male navade odpiranja, zapiranja in naročanja ter odgovarja na vaša vprašanja. Nekatere stalne stranke so navezane na prodajalca, zato pomaga, če jim sam pove, da je trgovina v dobrih rokah. Zapišite tudi, kdo je med obdobjem predaje odgovoren za trgovino.
Kaj naj naredim v prvih mesecih po prevzemu?
Merite, preden kar koli spremenite. Od prvega dne beležite lastno prodajo, odpis in lastno porabo ter jih primerjajte s prodajalčevimi dokumenti. Uredite počasi obračajočo se in pretečeno zalogo, se v svojem imenu pogajajte z dobavitelji in šele nato spremenite asortiman ali delovni čas — eno stvar naenkrat. Okrog 90. dne izračunajte resnični čisti dobiček in ga primerjajte s tem, na čemer ste utemeljili kupnino.
Izgovorite ime izdelka in je že na blagajni.
Boltom App vam vzame delo izza pulta. Izdelek najdete po fotografiji ali tako, da preprosto izgovorite njegovo ime — brez kod in brez lističev. Kar gre s police ali v smeti, zabeležite kar tam, ne v zvezek. Deluje ob vaši obstoječi blagajni, ne namesto nje.
- Hitra koda s fotografijo — ali izgovorite ime izdelka in blagajna ga najde.
- Lastna poraba v treh dotikih, zapisana na ime osebe.
- Dnevni odpis z razlogom: poteklo, razbito, neprodajno — sešteto v denarju.
Brez kartice · 2 minuti




